GALERIJA

Zgodovina pridelava krompirja na naši kmetiji

Začetki pridelave segajo prav gotovo v čas Marije Terezije, ki je 16. maja 1767 dala odredbo, da mora vsak kmet posaditi najmanj določeno število rastlin krompirja. Krompir se je na slovenskih tleh sicer sadil že prej, vendar so ga sadili samo posamezniki. Po tem odloku pa je bilo sajenje obvezno. Ker ga nekateri niso hoteli saditi na njivo, so ga kar v cvetlične lončke in ga imeli kot okrasno rastlino, ker je lepo cvetel. Na njivah so ga sadili ročno, v jamice, ga ročno okopavali in ročno kopali. Njive so bile slabo gnojene in pridelki majhni. Pozneje so ga začeli saditi pod brazdo, kot so rekli. Sadili so ga pod vsako brazdo, torej je bil sestav zelo gost in posledično krompir droben.

Na naši kmetiji se je krompir začel intenzivneje pridelovati po prvi svetovni vojni. Praded sedanjega gospodarja Janeza, Anton Jakopič (1874-1961) je bil že 43-leten vpoklican v prvo svetovno vojno. Ker za fronto ni bil več sposoben, je služil vojsko v zaledju na Češkem. Tam je bilo kmetijstvo precej bolj razvito kot pri nas. Zanimalo ga je, kako tam pridelujejo krompir. Videl je, da ga sadijo mnogo bolj redko – pod vsako drugo brazdo, da imajo že konjske prekopalnike in osipalnike in tudi priprave za izkop – ruvače. Seveda vse na konjski ali volovski pogon. Ko je prišel iz vojske je takoj odločil, da bo sadil krompir pod vsako drugo brazdo, torej precej bolj redko in malo bolj globoko. Ljudje, ki so hodili mimo so zmajevali z glavami in govorili, češ: »Njivo bo oslepil, saj ne bo ob tako redki saditvi nič pridelal«.  Anton je bil neomajen in je vztrajal. Krompir je posadil, potem je malo počakal, da so vzklili pleveli jo šele potem pobranal, s čimer je uničil mnogo plevela in je bilo potrebno manj ročnega okopavanja. Pri vaškem kovaču je naročil izdelavo okopalnika in osipalnika na konjsko vleko. Kovač tega ni znal narediti, ker ni tega še nikoli videl, zato je Anton ves čas stal zraven njega in mu razlagal kako naj naredi. Ko je krompir pogledal iz zemlje, ga je najprej po vrstah prekopal z narejenim prekopalnikom, potem so ga še ročno okopali in ko je malo porasel, je vrste še »strojno« osul. Pridelal je osupljivo veliko krompirja. Pridelavo  je povečal in že leta 1920 pridelal »dva vagona krompirja«, torej nekako 20 ton, kar je bilo za tiste čase nepojmljivo veliko in je predstavljalo tudi dober dohodek. Sajenje pod drugo brazdo in »strojno« okopavanje in osipanje se je potem hitro razširilo po celi dobrepoljski dolini. Takšna tehnologija je potem ostala vse do 80. let 20. stoletja in pri dobršnem delu dobrepoljskih pridelovalcev vztraja še danes, razen tega da je konja zamenjal.

Pridelava krompirja na naši kmetiji se je vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja vrtela nekako v obsegu do pol hektarja površine. Potem smo jo začeli postopno povečevati in se sedaj giblje med 4 in 5 ha površine in predstavlja glavni vir dohodka na kmetiji. Vzporedno smo uvajali tudi novejše tehnologije: kombajn za izkop, paletni prenos krompirja, viličar in novo skladišče. Trenutno pridelujemo okoli deset sort krompirja, da lahko zadovoljimo okusom in željam strank. Ves pridelek prodamo direktno strankam.